Vsakič

Hipnotična psihološka drama o družinski tragediji, razpeta med sanjami in resničnostjo, utripom Berlina in eksotiko Kanarskih otokov.
Tik pred odhodom na družinske počitnice se najstnica Jessie izmuzne od doma, da bi preživela večer s svojim fantom Luxom. Ko pod vplivom drog na vrhu stolpnice opazujeta sončni zahod, Lux zaspi, Jessie pa tragično omahne v globino. Leto dni pozneje se njena mati Ella in mlajša sestra Melli oklepata vsakdanje rutine, saj ju izguba še vedno globoko zaznamuje. Ko se Lux ponovno pojavi v njunem življenju, postane jasno, da ga Ella v sebi krivi za hčerino smrt, on pa obupano išče njeno odpuščanje. Potem Ella Luxa nepričakovano prosi, naj se jima z Melli pridruži na potovanju na Tenerife - tja, kamor bi morala nekoč odpotovati z Jessie.

"Ne verjamem v posmrtno življenje, vendar zavidam tistim, ki vanj verjamejo. Verjamem pa, da podobe ljubljenih oseb ostanejo z nami. Opazujemo jih v nadaljevanju njihovega vsakdanjika, ob oklepanju krhke rutine, ki komaj prikrije nemogočo željo: da bi se nekako vrnili na kraj, kjer se nič od tega ni zgodilo. Ampak naša stvarnost tega ne dopušča. V tem filmu, čeprav se zdi nemogoče, se to vendarle zgodi: zaviješ za vogal in vstopiš v podobo, svet pa se v svoji nedoumljivosti spodvije sam vase. Sonce naposled dostojno obstane, in za trenutek - ali za vedno - se vse spet zazdi v redu." (Sandra Wollner)