Moji zapiski o Marsu

Špekulativna fikcija z uganko, ki motiv izginotja uporabi kot metaforo osebne travme in razdalje med zakoncema.
Po psihičnem zlomu se ameriška astrofizičarka Margot skupaj z možem Samom iz ZDA preseli na madžarsko podeželje, da bi si tam opomogla. Med zahtevnim pohodom v gorah Margot izgine. Ko jo že razglasijo za mrtvo, se nekaj tednov pozneje povsem nepoškodovana vrne na lastno sedmino. Videti je enaka kot prej, a kljub temu globoko spremenjena. Zaradi izgube spomina ne prepozna Sama, niti se ne spomni njunega skupnega življenja. Bolj kot karkoli drugega jo žene silovita želja po tem, da bi našla in uničila svoje raziskave o možnostih človeške poselitve Marsa.

"Zgodba govori v prid veliki ljubezni, ob prikazovanju večnih ovir do pravega poznavanja ljubljene osebe. Nekako spominja na opazovanje Marsa z Zemlje. Z našega zemeljskega vidika je bil Mars nekoč vznemirljiv in večno oddaljen rdeči planet, po katerem smo hrepeneli. Sedaj se je naš pogled spremenil. Za nas je postal kraj, kjer bi dejansko lahko živeli, ozemlje, ki ga je treba osvojiti. Posledično tudi ozemlje, ki ga je treba spoštovati in varovati. Tako je tudi z ljubeznijo: kako nekoga ljubimo, pove prav toliko o nas samih kot o ljubljeni osebi." (Lili Horvat)