Kraljica morja

Amanda lahko le nemočno opazuje, kako njena mama izgublja zmožnost presoje lastnih odločitev in dejanj svojih bližnjih. Provokativna drama odpira vprašanje, kdo naj odloča v imenu dementne osebe.
Nedavno ločena akademičarka Amanda si je vzela prosto leto, da bi imela več časa za svojo odraščajočo hčerko in mamo, ki boleha za demenco. Čeprav Leslie izgublja stik z resničnostjo, se zdi, da njen partner Martin lepo skrbi zanjo. O tem je prepričana tudi Amanda, dokler ju nekega dne ne zaloti pri seksu. Zdi se ji, da je njena mama izgubila sposobnost odločanja, kaj je dobro zanjo, in sumi, da gre za zlorabo, zato dogodek prijavi policiji. To sproži zapleten proces vpletanja socialne službe in seveda poruši Amandin odnos z očimom. Kako v primeru demence sploh opredeliti spolni odnos s privolitvijo? Kdo lahko v takšnih primerih sprejema odločitve v korist dementne osebe?

"Najbolj me je pritegnila etična dilema v osrčju zgodbe. Ugotovil sem, da razmišljam o hčerki. Katero koli odločitev bo sprejela, bo nekdo prizadet. Če se odloči dejanje preprečiti, bo morda oškodovala očima. Če ga dopusti, bo morda omogočila materino zlorabo. Demenca se razvija postopoma, podobno kot pri sindromu kuhane žabe (op. prev. prispodoba o žabi in kropu opisuje človekovo nezaznavo ali neodziv na postopne negativne spremembe, dokler ni škoda že storjena). Mož se morda sploh ne zaveda, kako zelo se je ženino stanje poslabšalo. Morda resnično verjame, da je še vedno sposobna privolitve." (Lance Hammer)