O dogodku
*Galerija je odprta vsak ponedeljek, sredo & petek med 10h – 17h ter vsak torek & četrtek med 12h – 19h.
V družbi, kjer je ustvarjanje odpadkov tako vseprisotno in ponotranjeno človeško delovanje, da o prekomernem onesnaževanju neradi razmišljamo, nastaja raziskovalni projekt MAKROBIOM: Observatorij adaptacije in prehajanja, projekt, ki sopostavlja entitete gnusa, strahu in odpora v simbiozi med človekom in različnimi mikroorganizmi. V tem projektu se v želji po sožitju in razumevanju radikalnih strategij preživetja, razvija raziskovanje biodegradacijskih zmožnosti plastike, kjer v ospredje stopijo ne-človeška-telesa, ki podirajo stroge mejnike med organskim in umetnim, saj so njihovi metabolni procesi zmožni kemijskega in mehanskega razkrajanja dolgih polimernih vezi, ki plastiki zagotavljajo dolgotrajno obstojnost. V metabolizem industrializirane človeške družbe se naseljujejo kot podaljški človeških teles prepredenih in obdanih z delci plastike.
V rastnih komorah se na plastičnih odpadkih, nahajajo ekstremofilne glive in plastivorne ličinke; liminalna telesa med zunanjim in notranjim, med lastnim in tujim. Vzpostavljeni so pogoji, ki jih ta bitja potrebujejo, da plastiko prepoznajo kot vir hranil.Glive kot organizmi razkrojevalci potrebujejo opustošenje vseh organskih virov ogljika in pomoč pri pritrditvi na hidrofobno plastiko. Ličinke kot insekti v metamorfozi potrebujejo nabrazdano plastiko, v katero lahko ugriznejo, brezoblično podlago za svojo preobrazbo in podporno dieto za razvoj prebavnega mikrobioma.
Ti organizmi se s svojo biomaso manifestirajo kot biopolitični agenti, ki z biodegradacijo plastike spreminjajo embalažo iz odpadka v hrano. Tako v osrčju projekta stoji prepoznavanje preživetvenega nagona kot najmočnejše biološke sile, ki nas povezuje in združuje. V času razstave se galerijski prostor spreminja v medvrstni laboratorij aktivnega opazovanja in arhiviranja metabolnih, razvojnih in reprodukcijskih procesov proto-simbiotičnega ekosistema.
Konceptualni razvoj in produkciija: Lučka Centa
Znanstveno svetovanje: mag. Nina Češnovar
Razvoj zvočnega sistema: Martin Krauser
Zunanji sodelavci: Steklarstvo Kresal d.o.o., David Drolc s.p.
Sevi EXF – 13500 Rhodotorula dairenensis, EXF – 12432 Aureobasidium pullulans, EXF – 14537, Penicillium steckii, EXF – 14818, Parengyodontium torokii, EXF – 13791, EXF – 18228 Ganoderma, lucidum, J4-60078 Konzorcij Z2, Myrmecia biatorellae pridobljeni iz infrastrukturnega centra Mycosmo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (MRICUL).
Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo in MOL – Oddelek za kulturo
